Gregorjevo
Druge šege
in navade
ob gregorjevem
Gregorjevo na Slovenskem najpogosteje zaznamuje spuščanje gorečih predmetov (gregorčkov) po vodi. A tako kot spuščanje gorečih predmetov ni vezano zgolj na god sv. Gregorja, obenem to ni edina šega, vezana na gregorjevo. Na dan sv. Gregorja so po ljudskem izročilu obstajale še naslednje navade:
Na gregorjevo imajo ptiči ohcet
Ljudje so marsikje na Slovenskem govorili, da se ptiči ženijo na gregorjevo, čeprav je ponekod veljalo, da si snubce izbirajo ali se ženijo že na dan sv. Vinka, sv. Vincencija ali sv. Valentina. Starejši so otrokom govorili, da imajo ohcet in da je ostanke ohcetnih dobrot mogoče najti v grmovjih in na drugih mestih, kjer so imeli gostijo. Peljali so jih do teh krajev, tam že prej v grmovje skrili drobne dobrote in otroke nagovarjali, naj jih poiščejo. Našli so jih, seveda, in v otroški naivnosti in neizkušenosti verjeli, da gre za sladkorčke, pecivo in druge dobrote, ki so jih ptice po bogati ohceti pustile prav za njih.
V Tržiču so pripravili »lučno pečenko«
V 15. stoletju so delovni čas, ki ga je dotlej določala sončna svetloba, v trgih in mestih začeli podaljševati z rabo luči. Ta je v zimski dobi spremenila življenjski utrip rokodelcev in v koledarski krog vnesla dve praznovanji, ki ju prej niso poznali: praznovanje ob začetku zimskega dela ob umetni svetlobi in praznovanje njegovega konca. Na Slovenskem se je uveljavilo prepričanje, da se delo ob luči začne na dan sv. Mihaela in konča na dan sv. Gregorja. A posamezni zapisi – tudi iz krajev, kjer je bilo v znak prenehanja dela ob umetni svetlobi znano spuščanje luči po vodi – določajo tudi druge datume pomladnega prenehanja dela ob luči.
V Železnikih so se šli muštranje
V Prekmurju so imeli gregoracije
Gregoracije so rekli obhodom kolednikov, ki so prepevali pred hišami in prosili darov.
Sv. Gregorja so spoštovali tudi kmetje
V današnjem času si prizadevamo ohranjati izročila naši prednikov. Nekdaj pa so ljudem dejansko pomagala živeti in preživeti. Opirali so se na reke, pregovore in modrosti, ki so se skozi stoletja brusili in se razvijali, svojo temeljno strukturo pa so ohranjali kljub mnogim spremembam, ki jih je prinašal čas.
»O svetem Gregorji ta dolgo njivo orji«
»Sveti Gregor južino prinese«
»Sveti Gregor gre materi po kožuh«
»Na gregorjevo pride medved iz brloga vrbo zvijat«
Kot povsod je tudi v Rožu veljalo, da je sv. Gregor prvi pomladni svetnik. Na gregorjevo naj bi prišel medved iz brloga vrbo zvijat – če se vrba ni dala zviti, naj bi se vrnil v brlog. Sicer pa je za ta dan v Rožu veljalo, da ne delajo – dovoljeno je bilo le, da so ves dan učili junce vozit. Drugod naj bi šel ta dan lisjak pred duri, in če je bilo vreme slabo, naj ne bi šel več nazaj, če je bilo lepo, pa je šel za štirinajst dni v svoj dom.
»Po gregorjevem od vsakega vetra sneg kopni«
Veljalo je, da po gregorjevem od vsakega vetra sneg kopni. »Kmet dolgo njivo orje, klobuk po strani nosi, pa staro ženo kruha prosi«, ker hrane, pridelane v prejšnjem letu, zmanjkuje. Če je na gregorjevo pihal veter, naj bi bilo vetrovno do sv. Jurija. Če so ta dan breskve cvetele, so pravili, da »trije eno pojedo«, v Črnomlju se »štirje tovorniki za eno tepo« in v Krškem »se za eno stepe devet županov«, tako jih je malo. Če je v Črnomlju ta dan deževalo, je veljalo, da bo dobro leto in bodo poginile vse miši.
»Svet Gregorij ugasne luč, svet Miha pa prižge luč«
V Hrastovem Dolu pri Dobu so rekli »Svet
Gregorij ugasne luč, svet Miha pa prižge luč«. Veljalo je: »Če se pri svetem Gregorju prvo brazdo ureže, se lahko shaja.« Zgodnje delo na polju, ki sta ga pogojevala vreme in pridnost kmeta, se je torej obrestovalo. Poleg tega so ta dan konje, če so šli z njimi ven, blagoslovili z blagoslovljeno vodo. V Podborštu pri Dobu so pravili: »O svetem Gregorji začni s kravam pa z babam, da boš lahku shajau.« Primož Trubar je leta 1557 napisal, da »sveti Gregor, mali križi dasta nuč, dan v eni viži«, veljal pa je tudi rek »Svet Gregor veleva kožuhe kupit, on vodo odeva, zna v stročje zavit!«. Rek »O sv. Gregorju najvišji gorjanec na drvo potrka (orje)« naznanja, naj bi se ta dan pomlad začela za vse. štirinožni podstavki za lonce, in ne več v peči.
Ko gre luč v vodo in se prične pomlad
Starodavna šega, ki se je ohranila do danes, simbolično naznanja prihod pomladi. Knjiga predstavlja značilnosti in posebnosti gregorjevega na Slovenskem in spuščanja luči po vodi drugod po svetu.