Gregorjevo
Na Slovenskem
Gorenjska tradicija
Tradicija praznovanja gregorjevega je v Sloveniji najmočnejša v Tržiču,
Kropi, Kamni Gorici in Železnikih. Gregorjevo so s spuščanjem luči v vodo po podatkih, ki jih imamo za 19. in prvo polovico 20. stoletja, praznovali tudi drugod na Gorenjskem, v okolici Ljubljane in Ribnice. V sredino 19. stoletja sega najstarejši opis šege v Železnikih, iz poznejše dobe pa so opisi, ki živost šege spuščanja gregorčkov izpričujejo v Kropi, Kamni Gorici, Šenčurju, na Beli, v Vogljah, Cerkljah na Gorenjskem, v Šentvidu, Domžalah, Tacnu, Spodnjem Brniku in na Ižanskem ter na Suhi, Igu in Ribnici.
Tem krajem bi lahko dodali še nekatere druge, ki jih starejši pisni viri ne omenjajo ali na tem mestu niso navedeni, a se spuščanja gregorčkov spominjajo ljudje. Lahko sklenemo, da je bila šega spuščanja gregorčkov do druge svetovne vojne živa na območju, ki ga severno zamejuje Tržič, južno Ig pri Ljubljani, vzhodno Domžale in zahodno Železniki. Izjemo predstavlja Ribnica, kjer je bila šega prav tako živa.
Zakaj se je šega spuščanja gregorčkov razvila ravno na tem sorazmerno majhnem prostoru in ne širše na Slovenskem, za zdaj ni jasno. Strokovnjaki ugotavljajo, da je omenjenim krajem skupna močna navezanost na razvoj obrti. Navajamo glavne značilnosti krajev, kjer se je razvila tradicija gregorjevega:
Tržič
V Tržiču, ki leži ob sotočju Bistrice in Mošenika, so obrti spodbudile naravne danosti, povezane z vodami, gozdovi in prometno potjo čez Ljubelj. Obrti so se intenzivno razvijale po letu 1492, ko je Tržič pridobil trške pravice.
Železniki
ležijo ob Selški Sori, trške pravice pa so dobili leta 1575. Majhno mesto z bogato železarsko tradicijo se je razvilo iz fužinarskega naselja, ki so ga osnovali furlanski železarji, naselili pa domačini in Korošci. V sredo 19. stoletja v Železnike sodi prvi opis spuščanja gregorčkov na Slovenskem.
Kropa
slovi po železarski in kovaški dejavnosti. Skoznjo teče potok Kroparica, katere ime po izročilu izhaja iz besede krop, kajti v deževnih obdobjih se peni kakor vrela voda, da je videti samo belino. Imenovali so jo tudi Preprovka, ker je bila speljana čez številne prepreke in je gnala čez petdeset vodnih koles. So rekli, da je bila zmatrana, ko je pritekla iz Krope.
Kamna Gorica
Ostali kraji
Podatki o spuščanju gregorčkov obstajajo tudi za nekatere druge kraje na Gorenjskem in v okolici Ljubljane. Zdi se, da so bili ti drugi kraji za tradicijo gregorjevega manj pomembni, a so se prav v njih ohranile starosvetne prvine, ki so se drugod izgubile. Povezane so predvsem s pričevanji o kurjenju gregorčkov, torej ne le z lučjo, ki so jo spustili po vodi, temveč z ognjem in kresom, ki je bil pri tem ključen in ki priča o starodavnosti šege.
V večini omenjenih krajev tradicija spuščanja gregorčkov živi še danes. Šega se je v omenjenih krajih preoblikovala v prireditev, v kateri sodelujejo predvsem otroci iz širšega okolja, kot gledalci se jim pridružujejo njihovi starši in ljudje, ki prihajajo od drugod. Prihajajo, da bi počastili spomin na čas, ko ljudje še niso poznali električne razsvetljave, ali zgolj prijetno preživeli popoldne in večer v okolju, kjer se dediščina prepleta s sodobnostjo.
Oglejte si še:
Ko gre luč v vodo in se prične pomlad
Starodavna šega, ki se je ohranila do danes, simbolično naznanja prihod pomladi. Knjiga predstavlja značilnosti in posebnosti gregorjevega na Slovenskem in spuščanja luči po vodi drugod po svetu.